Meditation resource

Kako naj meditiram?

Meditating

Z meditacijo se ukvarjam že dolgo — več kot 20 let. Gre za osrednjo prakso čustvenega razvoja. Ne gre samo za mentalno jasnost, ampak za poglobljen čustveni napredek. Meditacija je ena najmočnejših in najpreprostejših psiholoških tehnik, ki jih lahko uporabite. Ni potrebe, da bi stvar zakomplicirali — vse je zelo preprosto. Udobno se usedete vzravnano, idealno na tla s podlogo.

Kar najprej opazujete, je izkušnja vdiha in izdiha — in kje jo občutite.

Jaz priporočam tehniko, kjer pri vdihu zaznate zrak, kako vstopa v nosno votlino – občutite ga kot hladen, pri izdihu pa kot topel na konici nosu. Nosna votlina je kot notranja soba v glavi – prostorna, zračna.

Buddha je učil, da naj se opazuje dolžina diha – ali je dolg ali kratek.

To ni prisiljeno dihanje – samo opazujete, kar se naravno zgodi.

Vdih je sprostitev, izdih je olajšanje.

Meditacija ni vaja v potrpežljivosti, temveč oddih.

Dihanje v meditaciji je naravno, tiho, sproščeno – gre za izkušnjo zračnosti in prostornosti.

Ob vdihu si lahko predstavljate, da ohlajate um, ga umirjate, z vdihom sproščate skrbi in misli. Ob izdihu si predstavljate, da izpuščate napetosti, tesnobo, skrbi.

Na obraz lahko postavite nežen nasmeh – kot simbol notranje radosti.

To je počitek od sveta in notranje osvežitev.

Pomembno: brez glasbe in brez vodenja!

Želim poudariti, da ni priporočljivo meditirati ob glasbi. Glasba preusmerja pozornost in deluje kot zunanja stimulacija – kar je nasprotno cilju meditacije.

Tudi vodene meditacije niso priporočljive za dolgoročno prakso, saj motijo razvoj lastne tišine in notranje stabilnosti.

Meditacija naj bo tiha in samostojna. V resnični tišini se začne čutenje lastne notranjosti.

Ko se um umiri, začne dih napolnjevati celotno notranjost glave. Notranjost glave postane kot prazna soba z odprtimi okni, skozi katero piha osvežujoč veter.

Takrat se misli in skrbi umaknejo, vi pa ste tukaj in zdaj, v polnem zavedanju.

To je trenutek, ko lahko namenoma prikličete veselje, zadovoljstvo in notranje blagostanje. To je čustvena vadba. Učite se, kako v sebi sprožiti radost, ne da bi bila pogojena z zunanjim svetom. Ko znate priklicati veselje, začnite to radost postopoma pretapljati v tišino in spokojnost. Kot bi sončen dan prehajal v miren večer, s svetlim nebom nad oceanom.

Telo, um in srce sodelujejo – čustvena izkušnja povleče vase tudi telo. Vaš um se spoji s telesom v občutju globokega miru. To ni opazovanje – to je gojenje. Gre za notranjo indukcijo – zavestno spodbujate ta stanja. Ne čakate pasivno, temveč jih aktivno gojite. Ne govorimo več o "meditaciji" — govorimo o gojenju. To je vrtnarjenje diha, srca, uma in telesa.

Koliko časa? Na začetku zadostuje 10–20 minut dnevno. Ko se poveča zmožnost zaznavanja, lahko čas podaljšate na 30–40 minut dnevno. Mnogim postane to osnova duševnega zdravja in stabilnosti.

To je naravna pomoč proti: tesnobi, skrbeh, jezi, notranji praznini.

Ne potrebujete ničesar drugega kot svoje telo, tišino in dih.

Previous
Previous

In the room with a psychotherapist.

Next
Next

Internal family system (IFS) therapy